Petek: S fantom sva se spoznala na neki zabavi. Med nama je bila takoj kemija. Hitro po vzpostavljenem očesnem stiku sva se zapletla v pogovor. Takoj sem dojela, da je izjemno inteligenten in da se nama teme kar same odpirajo. Bil je umirjen, na zabavi se je držal bolj v ozadju, kar mi je bilo všeč. Rekel mi je, da bi me rad še videl in izmenjala sva si številki. Naslednji petek: Na vse skupaj bi že skoraj pozabila, a me je poklical, če bi mogoče šla na pijačo. V kakšen umirjen lokal, kjer ne bo glasbe, da lahko nadaljujeva najin pogovor, ki ga na zabavi nisva uspela dokončati, pa tudi vzdušje ni bilo najboljše za spoznavanje. Dogovorila sva se v centru mesta in skupaj spila čaj. Tokrat sva se pogovarjala bolj o splošnih stvareh, iz kje je, kaj počne v življenju, koliko je star itd. Imela sem se zelo prijetno in fant mi je postal všeč. Sobota: Takoj mi je pisal, kako super se je imel in da sem mu res simpatična. Želel me je čim hitreje spet vide
Sem Maša Paukovič, študentka socialnega dela, vzgojiteljica, prostovoljka na področju duševnega zdravja in prijateljica vsem, ki se soočajo z duševnimi motnjami. Sem avtorica projekta Ne pozabi nase, s katerim sem prek opisa svojih izkušenj na socialnih omrežjih prva ustvarila odprt prostor za pogovor, z namenom destigmatizacije duševnih motenj. Sodelujem tudi na različnih dogodkih, izvajam terensko delo in psihosocialno pomoč.