Še zelo pred kratkim se mi je življenje sesulo. Dobro se spominjam tega. Vse, kar sem poznala, je bila depresija, samomorilne misli, tesnoba, panika, slabost, bolečina, trpljenje. Na to obdobje me še zmeraj spomnijo moje sanje, saj se mi slike prikazujejo vsako noč. Danes, še niti 3 mesece po tem, pa je moje življenje sanjsko. Sem uspešna blogerka z ogromno podpore, dobivam ponudbe za svoje sanjske službe, imam veliko prijateljev, fanta, uživam dneve maksimalno in sem brez stisk in skrbi, kot ptiček na veji. Pa je to res? Se kdaj vprašate, koliko ljudi je za nasmeški na Instagramu dejansko super depresivnih? Tesnobnih? Potrtih, razočaranih? Naj vam povem, da preveč. Hvaležna sem, da veliko ljudi, ki objavljajo na socialnih omrežjih svoje popolno življenje, vsaj pri meni najde varno zavetje in spregovorijo, da je v resnici daleč od tega. Hvala vam za zaupanje. Kljub temu, da sama zelo odkrito govorim o svojih stiskah in čustvih, se mi zdi, da je tudi moj profil zad
Sem Maša Paukovič, študentka socialnega dela, vzgojiteljica, prostovoljka na področju duševnega zdravja in prijateljica vsem, ki se soočajo z duševnimi motnjami. Sem avtorica projekta Ne pozabi nase, s katerim sem prek opisa svojih izkušenj na socialnih omrežjih prva ustvarila odprt prostor za pogovor, z namenom destigmatizacije duševnih motenj. Sodelujem tudi na različnih dogodkih, izvajam terensko delo in psihosocialno pomoč.