Naj se že kar v uvodu opredelim, da se mi šolski sistem v Sloveniji ne zdi slab, temveč katastrofalen. Šele na fakulteti sem dejansko dobila uporabno znanje za življenje, od osnovne šole in gimnazije pa razen nočnih mor in prepričanja, da nisem dovolj sposobna in vredna, nisem pridobila skorajda nič. Ne razumite me narobe, izobrazba je zame med najpomembnejšimi vrednotami in spoštujem tudi vse strokovne nazive. Želim si magistrirati in se nato še specializirati. A to pot sem izbrala sama in večine znanja tako ali tako ne bom odnesla iz šole, temveč iz življenja, lastnih izkušenj in branja literature po svojem izboru. Hkrati pa imam še to srečo, da hodim na fakulteto, na kateri me večina predmetov zanima in se res učimo o meni pomembnih temah. Faks si večinoma izberemo sami in študiramo nekaj, kar nas veseli, osnovne šole in splošne gimnazije pa si nisem izbrala sama, bili sta pač nujni postaji na moji poti do želene izobrazbe. Po drugi strani sem se imela možnost preizkusiti tudi ko
Sem Maša Paukovič, študentka socialnega dela, vzgojiteljica, prostovoljka na področju duševnega zdravja in prijateljica vsem, ki se soočajo z duševnimi motnjami. Sem avtorica projekta Ne pozabi nase, s katerim sem prek opisa svojih izkušenj na socialnih omrežjih prva ustvarila odprt prostor za pogovor, z namenom destigmatizacije duševnih motenj. Sodelujem tudi na različnih dogodkih, izvajam terensko delo in psihosocialno pomoč.